Thursday, 8 October 2020

Gremo mi na svoje - izbrala sva stanovanje

gremo mi na svoje - nakup stanovanja


Nisem si predstavljala, da se bom tako počutila, ko bomo nekoč kupovali svojo prvo nepremičnino. Vedno sem si predstavljala, da bo to srečen dogodek, poln navdušenja. No, mogoče bo tako pri naslednji nepremičnini, ob naši prvi sem večinoma čutila samo zmedo in stres. Seveda se veseliš, da boš končno šel na svoje in se rešil najemnine, vendar nekako sem si vse predstavljala drugače. 

1. del najdeš tukaj
2. del najdeš tukaj
3. del najdeš tukaj.

IZBEREVA TO ALI IŠČEVA NAPREJ?

Moj dragi je bil takoj za to, da kupimo stanovanje št. 6 (glej prejšnji zapis za podrobnosti). Meni je bilo ok, ni bilo pa to ravno moje sanjsko stanovanje. Potem, ko sva si stanovanje ogledala, sva imela nekaj dni časa, da sporočiva ali ga bova vzela ali ne. No, jaz sem morala sporočiti in se odločiti, on je že vedel, da je za. :) Doma sem v grobem izrisala tloris stanovanja in par novih postavitev, da sem videla, kaj nam prostor vse omogoča. Potrebovali smo namreč dodatno sobo.

Bala sem se reči ja.
Bala sem se, da bova stanovanje kupila in bo nato prišlo čez nekaj časa na trg nekaj boljšega in mi bo potem žal. Bala sem se, da bom nezadovoljna in da mi ne bo všeč okolica. Bala sem se, da bom vsak dan preklinjala vožnjo v službo in nazaj. Bala sem se, da novi sosedi ne bodo ok in bala sem se tistega občutka, da bom spet tujka v nepoznanem kraju, kjer se bom počutila, kot da ne sodim tja.

Ampak bala sem se tudi reči ne,
ker sem si želela balkona in mi je to stanovanje ponujalo kar 7m2 velik balkon (pri stanovanjih s tako ceno je bil balkon že kar čudež). Bala sem se reči ne, ker je bilo glede na vso pregledano ponudbo na trgu, to stanovanje še kar ugodno. Želela sem si izseliti iz Ljubljane in s tem stanovanjem bi si uresničila to željo.

In tako sem rekla ja. Malo kisel, ampak bil je ja. 

Bilo je nekje v sredini meseca maja (2020), ko sva sporočila agentu, da si želiva kupiti to stanovanje. Dal nama je 1 teden časa, da dobiva na banki potrditev, da bova lahko dobila stanovanjski kredit in da podpiševa pogodbo za nakup ter plačava aro v višini 10% celotnega zneska. Rečeno je bilo, da bodo stvari do konca junija urejene. 

Obrnila sva se na banko, ki nama jo je predlagal agent in tudi od prej sva že imela od njih kar v redu ponudbo, ampak po ponovnem obisku so nama sporočili, da so se njihovi pogoji pravkar spremenili in bi za stanovanjski kredit potrebovala 30% pologa. Glede na to, da sva imela še kar svežo ponudbo, se je nekako dalo urediti še po stari. Sem pa že od samega začetka imela pri tej banki pomisleke, saj je bilo stalno nekaj narobe ali pa sumljivo. Nisem si želela izbrati njih, ampak veliko možnosti za izbiro nisva imela.

Preden lahko vzameš stanovanjski kredit, banka pošlje cenilca na ogled in cenitev nepremičnine. Cenilec oceni njeno vrednost, nato ti pa banka ponudi kredit glede na to oceno. Rekli so nama, da lahko dobiva 80% ocenjene vrednosti.
Cenilec si je ogledal stanovanje, sledilo je nekaj dni nestrpnega čakanja in potem šok. Cenilec je ocenil stanovanje za 2.500€ manj kot je bil dogovorjena cena za nakup. Kaj pa zdaj? Zaradi tega bi morali imeti prihranjenih še več denarja.

Takrat sem se počutila kot na vlakcu smrti, en dan je šlo navzgor, drugi dan navzdol in v tistem trenutku nisva bila prepričana, da bova lahko kupila izbrano stanovanje.

*konec 4. dela*

1. del najdeš tukaj
2. del najdeš tukaj
3. del najdeš tukaj.
SHARE:

No comments

Post a comment

Share your thoughts:

Blogger Template Created by pipdig